|
PRAVNA POJASNILA GLEDE UREDITVE
ELEKTRONSKEGA PODPISA
Načela zakona
Zakon o elektronskem poslovanju
in elektronskem podpisu temelji na sodobnih načelih: načelo
nediskriminacije elektronske oblike, načelo odprtosti, načelo
pogodbene svobode strank, načelo dvojnosti, načeli varstva osebnih
podatkov in varstva potrošnikov in načelo mednarodnega priznavanja.
Načelo nediskriminacije elektronske
oblike pomeni, da sta papirna in elektronska oblika smiselno
izenačeni ter da sodišča in državni organi pri presoji dokazov
ne smejo zavreči dokaznega gradiva zgolj zaradi njegove elektronske
oblike.
Načelo odprtosti oziroma tehnološke
nevtralnosti zagotavlja, da se zakon ne nanaša zgolj na eno
od vrst tehnologije ali zgolj na sedanje rešitve, temveč ostaja
splošen in zato uporaben za daljše časovno obdobje in nove tehnologije.
Hitremu in raznolikemu tehnološkemu razvoju sledi tudi načelo
dvojnosti, ki dovoljuje uporabe različnih tehnoloških rešitev
z različno zanesljivostjo in s tem tudi različnimi pravnimi
posledicami uporabe takšnih rešitev.
Načelo pogodbene svobode strank
omogoča strankam, da se dogovorijo in svoja razmerja uredijo
drugače. Tako zakon izrecno določa, da ne velja za zaprte sisteme,
v katerih stranke s pogodbo vnaprej uredijo vse bistvene značilnosti
delovanja sistema. Pogodbene stranke tako pri elektronskem poslovanju
v zaprtih sistemih niso vezane zgolj na v zakonu predvidene
rešitve.
Zaradi tehnološke zapletenosti
rešitev za elektronsko poslovanje sta pomembni tudi načeli varstva
osebnih podatkov in potrošnikov. Načelo varstva osebnih podatkov
sledi najnovejšim pravilom, uveljavljenim v Sloveniji in Evropski
uniji, glede varstva osebnih podatkov, ki so v elektronskem
svetu še bolj izpostavljeni. Načelo varstva potrošnikov pa varuje
povprečnega potrošnika, ki brez veliko tehnološkega znanja v
zapletenem elektronskem poslovanju teže uveljavlja svoje pravice,
in nalaga ponudnikom storitev posebno skrb za potrošnika.
Načelo mednarodnega priznavanja
omogoča enostavno medsebojno priznavanje elektronskih dokumentov
in podpisov ter s tem enostavno vključevanje slovenskega v mednarodno
gospodarstvo. Mednarodno priznavanje pravnih učinkov podatkov
in podpisov v elektronski obliki je namreč izredno pomembno,
saj elektronsko poslovanje izrazito ignorira državne meje oziroma
meje med posameznimi pravnimi sistemi.
Elektronski podpis
V tretjem poglavju zakon širše
ureja elektronski podpis in delovanje overiteljev, ki so nujen
pogoj za uporabo elektronskih podpisov. Zakon v celoti sledi
evropskim in svetovnim usmeritvam in uporablja t.i. dvojni pristop.
Zakon tako dovoljuje delovanje overiteljev brez predhodnega
dovoljenja in tudi ne postavlja posebnih pogojev za njihovo
delovanje, temveč omogoča delovanje overiteljev pod zelo različnimi
pogoji in opravljanje različnih storitev overjanja, ki jim glede
na njihovo zanesljivost daje različne pravne učinke. Del teh
pravil je tudi določitev obveznega in prostovoljnega nadzora.
Prvega opravlja pristojna inšpekcija, drugega pa novo ustanovljena
Agencija za telekomunikacije.
Zakonu definira elektronski podpis
zelo široko in splošno kot podatke v elektronski obliki, ki
so vsebovani, dodani ali logično povezani z drugimi podatki
in namenjeni preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji
podpisnika. Podobno kot direktiva EU tudi naš zakon določa,
da se elektronski podpis oblikuje s pomočjo sredstva za elektronsko
podpisovanje (programska in strojna oprema) in podatkov za elektronsko
podpisovanje (npr. zasebni šifrirni ključ) ter preverja s sredstvom
in podatki za preverjanje elektronskega podpisa.
Ker se ravno v elektronskem okolju
srečujejo stranke, ki velikokrat še niso poslovale ena z drugo,
je potrebno še sodelovanje tretje osebe, ki z izdajo potrdila
pomaga pri preverjanju elektronskega podpisa, če se stranki
ne poznata. Potrdilo povezuje podatke za preverjanje elektronskega
podpisa z imetnikom potrdila ter tako drugi stranki potrjuje
njegovo identiteto.
Po ZEPEP je overitelj, ki izdaja
potrdila ali opravlja druge storitve v zvezi z overjanjem ali
elektronskimi podpisi, lahko vsaka fizična ali pravna oseba.
Overitelj za svoje poslovanje ne potrebuje posebnih dovoljenj
ter je začetek opravljanja storitev dolžan le prijaviti Ministrstvu
za informacijsko družbo, ki vodi seznam vseh overiteljev v
naši državi. Kljub vsemu pa seveda overitelji niso prepuščeni
sami sebi. Zakon namreč uvaja dve vrsti nadzora: inšpekcijski,
ki ga izvaja Ministrstvo za informacijsko družbo, in prostovoljni
v okviru akreditacijske sheme, ki ga izvaja z novim Zakonom
o telekomunikacijah novoustanovljena Agencija za telekomunikacije.
Med za uporabnika pomembnimi
določbami ZEPEP in uredbe v zvezi z elektronskim podpisom je
potrebno omeniti še dolžnost, da se morajo sredstva in podatki
za preverjanje elektronskega podpisa hraniti enako dolgo, kot
se hranijo elektronsko podpisani dokumenti. Prav tako je vsakdo,
ki hrani elektronsko podpisane podatke, dolžan najkasneje en
mesec pred iztekom roka, ki ga je za veljavnost podatkov za
elektronski podpis določil overitelj v javnem delu notranjih
pravil, zagotoviti ponoven podpis teh podatkov s strani vseh
oseb, ki so podatke elektronsko podpisale prvič, ali s strani
notarja ali potrditev teh podatkov z varnim časovnim žigom overitelja.
Če overitelj ni določil roka, je ponoven podpis potreben najkasneje
z dnem konca veljavnosti kvalificiranega potrdila. Pomembno
je tudi, da ZEPEP kot prekršek inkriminira uporabo podatkov
ali sredstev za elektronsko podpisovanje brez vednosti podpisnika
ali imetnika potrdila.
Varen elektronski podpis in
kvalificirano potrdilo
Zgoraj opisan elektronski podpis
s potrdilom overitelja pa še ni enakovreden lastnoročnemu podpisu.
Po ZEPEP je lastnoročnemu podpisu enakovreden in ima zato enako
veljavnost in dokazno vrednost šele varen elektronski podpis,
ki je overjen s kvalificiranim potrdilom. Varen elektronski
podpis je elektronski podpis, ki izpolnjuje nekaj, v zakonu
taksativno naštetih zahtev. Tako mora biti izključno povezan
s podpisnikom in je tako iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti
podpisnika. Hkrati mora biti podpis tehnološko zasnovan tako,
da je povezan s podatki, na katere se nanaša, in bi bila opazna
vsaka sprememba teh podatkov ali povezave z njimi, ki se bi
zgodila po podpisu. Podpisnik pa mora podpis oblikovati s pomočjo
sredstev za varno elektronsko podpisovanje pod svojim izključnim
nadzorom. Sredstva za varno elektronsko podpisovanje se od običajnih
sredstev za elektronsko podpisovanje razlikujejo v tem, da izpolnjujejo
posebne pogoje glede varnosti in zanesljivosti, ki jih določa
ZEPEP, podrobneje pa na podlagi zakona izdana uredba. Varen
elektronski podpis pa mora biti overjen še s kvalificiranim
potrdilom. Takšno potrdilo ima enake značilnosti kot običajno
potrdilo, le da zakon zanj podrobneje predpisuje njegovo vsebino
ter način izdaje, uporabe in preklica. Prav tako so z zakonom
in uredbo predpisani posebni, strožji pogoji glede overiteljev,
ki izdajajo takšna kvalificirana potrdila (obvezno zavarovanje
odgovornosti, posebne zahteve glede opreme in zaposlenih, zahtevnejši
postopki, notranja pravila in podobno).
|
|
 |
|
